Oleinske kisline predstavljajo razred nenasičenih maščobnih kislin ali njihovih derivatov, katerih najbolj reprezentativen član je oleinska kislina (C₁₈H3₃₄O₂). Snovi v tem razredu imajo običajno eno ali več ogljik-ogljikovih dvojnih vezi, kar je strukturna lastnost, zaradi katere večina od njih obstaja kot tekoča olja pri sobni temperaturi. Široko so razširjeni v rastlinskih oljih in živalskih maščobah-, kot so oljčno olje, repično olje in goveji loj-, in so bistvene sestavine naravno prisotnih maščobnih kislin.
Oleinske kisline uvrščamo med enkrat nenasičene maščobne kisline, za katere je značilna prisotnost kisle karboksilne skupine (–COOH) in nenasičene ogljikovodikove verige (–CH=CH–). Ta specifična molekularna struktura jim omogoča sodelovanje v različnih kemičnih reakcijah-, kot sta esterifikacija in umiljenje-, hkrati pa jih obdaruje z določenimi fiziološkimi aktivnostmi. Oleinske kisline zlahka reagirajo z bazami in tvorijo mila; poleg tega so lahko podvrženi reakcijam hidrogeniranja ali oksidacije, da dobijo derivate z različnimi lastnostmi, kot so estri stearinske kisline in oleinske kisline.
Oleinske kisline se široko uporabljajo v industrijskem, prehrambenem in farmacevtskem sektorju. V živilski industriji oleinska kislina služi kot primarna sestavina rastlinskih olj in igra ključno vlogo pri hranilni vrednosti in okusnosti. V kemični industriji in industriji potrošniškega blaga se uporablja pri izdelavi mil, emulgatorjev, maziv in površinsko aktivnih snovi. Na področju medicine in zdravstvenega varstva je oleinska kislina prav tako prepoznana zaradi svojih potencialnih protivnetnih in kardioprotektivnih učinkov. Glede na njihov naravni izvor in vsestranskost so se oleinske kisline uveljavile kot ključne osnovne surovine v kemični industriji.
